Sprejemam nase svoj del odgovornosti, za boljšo prihodnost človeštva.
Za prihodnost v znamenju razumnega in človekoljubnega
reševanja problemov, olajšano strahu,
ki je temeljni razlog nasilju, nestrpnosti in
sovraštvu med ljudmi.
Brez mojega in vašega prispevka
prihodnost ne more biti boljša.

Rekli boste: Kaj pa je možno novega povedati o strahu? Gre za vsakomur poznano reč, ki je znotraj votla, okrog pa je nič ni. Ta opis pa pove le malo oziroma nič, obenem pa je zavajajoč. Strah poskuša zreducirati na nivo utvare, ki ji ne gre posvečati pozornosti, saj nima korenin v realnosti. Takšen odnos je napačen, saj napeljuje k ignoriranju fenomena, ki ima daljnosežne posledice, ne le v življenju človeka, temveč celotnega človeštva.
Strah je tako presneto pomembna stvar, da bi se ne norčeval iz njega nihče, ki pozna njegovo ozadje in njegove učinke. Postal je naša nevidna senca, ki se je sploh ne zavedamo, čeprav nas spremlja vsepovsod in venomer, ter deluje na nas s svojo uničevalno močjo. Pohablja nas, otopeva in slabi, a ga kljub temu obravnavamo nekako blagohotno, tolerantno in milo. Nad njegovimi učinki in posledicami se boste krepko zamislili, ko bomo njegovim prikritim mehanizmom nekoliko pogledali pod kožo.
Problem strahu je eden tistih problemov, s katerim se je sodobnemu človeku vredno ukvarjati.
Če imate voljo in interes kaj storiti zase, potem se lotite svojega strahu. Strah namreč napolnjuje in zaposluje velikanski del našega uma, saj se z njim na vseh področjih delovanja neprestano ukvarjamo in mu dovajamo življenjsko energijo. Največji del vse te vezane energije pa se v glavnem uporablja za zaviranje in blokiranje naše ustvarjalnosti in konstruktivnega delovanja. Ali si predstavljate, da bi vso to, s strahom vezano energijo, lahko nenadoma sprostili in uporabili v koristne in kreativne namene? S tako povečanim ustvarjalnim potencialom bi se za šalo lahko prebili med genije.
Med številnimi religijami in verovanji človeštva je na prvi pogled težko najti eno, ki bi jo lahko proglasili za skupni imenovalec vseh. Pa vendarle obstaja: to je vera v zlo, v neugoden izid. Strah je verovanje, ki mu podlega vse človeštvo. Njegove obrede nezavedno ponavljamo neprestano, iz dneva v dan, in se ne vprašamo za žrtve, ki se nam zdijo že samoumevne. Le sem in tja, ob kakih krizah ali prebliskih, se zdrznemo in se vprašamo, ali ima takšno življenje kak smisel, potem pa se zopet potopimo v otopelost in apatijo.
Krišnamurti je dejal: »Človek je edino bitje v naravi, ki stalno uničuje svojo vrsto, ki izkorišča svojega soseda, ki tiranizira in ubija. Človek je najbolj nesrečno bitje, ki kljub svojim velikim sposobnostim živi v temi.« Tudi pri nekaterih najpreprostejših stvareh v življenju se izkažemo presenetljivo nevedne; vzemimo za primer le nekaj vprašanj, npr. o pravi prehrani, vzrokih bolezni, smislu življenja in podobno, na katera v vsej svoji zgodovini večina človeštva še ni našla pravega odgovora, čeprav gre za stvari z daljnosežnimi posledicami, ne le za posameznika, temveč za vso civilizacijo. Ne moremo si več privoščiti, da bi bili nepoučeni o svetu, v katerem živimo. To postaja vse preveč nevarno.

Vir: PLANET STRAHU mag. Zoran Železnikar

Share This