Stephan v. Stepski-Doliwa: SAI BABA O ODNOSIH

 

Če hočeš rasti radostno v ljubezni ne hiti. Narava ne hiti, a vseeno vse stori!

Vrednote.
Noben odnos ne bo dolgoročno uspel brez pravih vrednot. Teh vrednot danes primanjkuje, primanjkuje znanja o duhovnosti, o resnični veri v samega sebe, v druge ljudi in Boga. Brez duhovne naravnanosti bo tvoje življenje kmalu postalo plitko. Ta plitkost lahko pripelje do popolne brezciljnosti. Kaj pa pomeni duhovni razvoj? Pomeni, da se tvoje srce odpira. Kako pa čutiš, da je tvoje srce odprto? Tako da se tvoj partner ob tebi počuti dobro.
Odnosi obstajajo zato, da bi se ljudje skupaj in drug od drugega učili. Odnosi so idealne šole, največji učitelji. Naloga tvojega odnosa je, da najdeš dom, da se z nekom naučiš hoditi skozi življenje in da odpreš svoje srce.
Vsak neuspel odnos doživljaš v globini svojega srca kot neuspeh. Ne glede na to, koliko krivde nosi partner, ti si med mnogimi možnimi partnerji izbral ravno njega. Tej odgovornosti se ne moreš izmuzniti. V globinah svojega srca to dobro veš.
Med glavnimi razlogi za razpad večine današnjih odnosov je pomanjkanje pozitivnega razmišljanja in nesposobnost izražanja, kaj človek v resnici hoče. Pozitivno mišljenje ima čudežno moč. Kdor globoko v srcu vidi, sliši, govori in misli le dobro, temu se bo to tudi dogajalo. Pozitivno mišljenje in pozitiven pristop k partnerju ne pomenita, da pustimo, da nam kdo skače po glavi in smo ob tem tiho. Ravno nasprotno, v odnosu jasno izraziti, kaj si kdo želi in česa ne. Če ne izraziš tega, kar si želiš oziroma česar ne želiš, tvoj partner nima kažipotov, katerih bi se lahko držal, in zato mora slej ali prej zaiti s poti. To, da poveš, kaj si želiš, še ne pomeni, da lahko vedno in takoj računaš z izpolnitvijo svojih želja.
Ko odkriješ Boga v sebi, odkriješ svojo pravo bit. Kdor ni v stiku s svojim bistvom, ne more razviti pravega občutka lastne vrednosti. Kdor nima svojega središča v sebi, ga prenese na partnerja in ga s tem samodejno preobremenjuje. Zato ego-zahteve pogosto tako obremenijo odnos, da razpade.
Nasprotno pa daje samospoštovanje zakonu temelj in varnost, ki je vsemu kos. Kdor je uresničil občutek lastne vrednosti, samospoštovanja, bo vedno imel pozitiven in blagoslovljen odnos. Ta blagoslov se izraža npr. v tem, da svojega partnerja ne boš preobremenjeval z raznimi zahtevami, ki bi jih rad videl izpolnjene zato, ker misliš, da boš preko zunanjega priznanja partnerja sam več vreden.
Ne obstaja alternativa Bog ali partner, temveč le povezava Bog in partner. Kako neznatno ceniš svojega partnerja, če v njem ne moreš ugledati Boga! Kdor zaradi svoje duhovne poti zapostavlja svojega partnerja, ta je svojo duhovno pot že izgubil. V kakšni meri si blizu Bogu, lahko vidiš tudi v tem, v kakšnem sožitju si s partnerjem. Če meniš, da napreduješ na svoji duhovni poti, a se s partnerjem stalno kregaš, tedaj si žrtev iluzije, ki ti jo pripravlja tvoj ego. Tvoj stik z Bogom se mora izraziti tako, da se bo tvoj partner počutil vedno bolj razumljenega in varnega.
Najboljša priprava za srečen odnos ni zbiranje izkušenj z različnimi osebami, temveč čistost. Čistost oz. vzdržnost ti nudi čas in priložnost, da se osredotočiš nase in vedno bolj spoznavaš, kdo si, kaj potrebuješ in kdo ti najbolj ustreza.
Zakoni se sklepajo na Nebu. Ni čista slučajnost, kadar se dva srečata in se odločita za zakon. Partnerji niso skupaj le eno življenje. Ljudje imajo svojega duhovnega partnerja, svojo dušo dvojčico, katero vedno znova srečajo in s katero se skupaj razvijajo.
Ljubezen je pozornost.
Med partnerji je pogost problem v tem, da ima ženska občutek, da ji mož v resnici ne prisluhne. On pa nasprotno meni, da preživi ure in ure z njo, a njej to vendarle ni dovolj. Če žena reče: »Občutek imam, da mi ne prisluhneš,« tedaj nič ne pomaga, kvečjemu škodi, če moški na to odgovori, da ni nikoli zadovoljna.
S tem stavkom le izrazi, da je dejansko ne posluša, da je ne razume. Če bi jo, bi na njeno izjavo najprej reagiral z začudenjem, nato pa z vprašanjem, kaj v njenih očeh počne narobe.
To bi bil naravni korak, ki izvira iz ljubezni. Če se to ne zgodi, tedaj je ljubezen blokirana, srce pa ni tako široko odprto, kot bi moralo biti. Ljubezen je vedno blokirana, če pogovor med dvema človekoma ne teče. Prefinjen govor, s katerim lahko človek načenja še tako komplicirano tematiko, je čudežno orodje ljubezni in odgovornosti, ki izhaja iz nje. Odločilno pa je, da noben od partnerjev ne govori z obtožujočim, ostrim ali očitajočim tonom, temveč odprto in prisrčno pokaže na svoje potrebe, želje in čustva.
Zato nikoli ne ignoriraj, če se partner nad nečem pritožuje. Tvoja naloga do njega in sebe je, da ugotoviš, kaj misli, v čem ima prav, kje se lahko ti kaj naučiš in kje se on moti. In če mu prisluhneš resnično od srca, s tem vso stvar močno poenostaviš.
Ljubezen je požrtvovalnost.
Danes mnogi menite, da k intimnosti pripelje spolnost. Motite se. Ne spolnost, temveč požrtvovalnost vodi k intimnosti, kajti skupaj z ljubeznijo odpira srce. Požrtvovalnost je resnična pot k intimnosti zato, ker tvoja požrtvovalnost nakazuje partnerju, da ti resnično misliš nanj, da ti je pomemben, da si njemu v prid pripravljen na odpoved svojih interesov. Takšna drža se te dotakne. Dotakne v tvojem srcu. Kaj pa je intimnost drugega, kot da se te nekdo čisto osebno dotakne v globinah srca? Požrtvovalnost je udejanjena ljubezen, ki dokazuje, da tvoja ljubezen ne sestoji le iz praznih besed, temveč iz konkretnih dejanj. Pri tem je posebnost požrtvovalnosti v tem, da ti v svoji ljubezni sploh ne opaziš, da je to žrtev.
Veselje rasti. Izkušnje z drugimi partnerji ne vplivajo pozitivno na zakon. Pogosta menjava partnerjev pelje v nemir, napetost in nespečnost, do strahov vseh vrst, k egoizmu in izgubi dostojanstva. Spolnost je s strani dharme in Božanskega reda urejena tako, da greš skozi vzpone in padce življenja z eno osebo. Nabiranje izkušenj torej ni v kvantiteti, temveč v kvaliteti, ne v množici partnerjev, temveč v odprtosti, s katero se dve osebi srečata. Dve osebi sta lahko še tako prepričani, da sta odprti druga do druge, vendar če imata za sabo izkušnje z drugimi in se za sedanjega partnerja ne moreta odločiti s celim srcem, tedaj nikakor nista odprti. Ali drugače rečeno: oba sta odprta za strast. V njunem odnosu lahko prihaja do burnih čustvenih vzponov in padcev, a pravega razumevanja, izvirajočega iz globin njunega partnerstva, ni. Niti ne more biti.
Razliko lahko vidimo, ko pogledamo dva partnerja, ki si dejansko stojita ob strani, med katerima ni nobenih negotovosti, primerjav ali tesnobnih vprašanj o skupni prihodnosti. Namesto tega je le jasna skupna pot. In ker ni nobenih alternativ, se ta pot izoblikuje iz odnosa na zanimiv način. Vsak zakon pride vedno znova do točke, ko se eden od partnerjev vpraša, v čem je sploh še smisel, da sta skupaj. To je tista točka, na kateri se danes mnogi pari razidejo še pred poroko. Kakšna škoda!
Skupna pot.
Vzpostaviti moraš stik s partnerjem, ga vprašati, kaj potrebuje, da te bo dohitel in le tako lahko gresta naprej. Če hočeš zapustiti partnerja, boš moral z drugim narediti tisto, česar sedaj nisi hotel oz. mogel narediti. Zato raje živi po motu: življenje je izziv, sprejmi ga. Zakon je izziv, ki te zanesljivo pripelje do notranje rasti. Veseli se tega. Verjemi mi, radost je odločilna. Kajti radost je več kot 80 procentov posledica tvoje naravnanosti, ne pa zunanjih okoliščin.
Če imaš težave, imej v mislih dvoje: najprej, tvoj partner je tvoje najboljše ogledalo, v katerem lahko najbolje prepoznaš svoje napake. Drugič pa, ti si edini človek na svetu, katerega lahko dejansko spremeniš. Težave ne predstavljajo skrajnih točk, temveč ti nudijo možnost, da se bolje spoznaš.
Prepusti se in izpusti. Če vprašaš svoj razum, kaj ti je storiti v težavah, ti odgovori, da moraš težave razjasniti (bežanje od problemov ne prihaja od razuma, temveč je posledica nezavednih strahov). Razjasnitev je v mnogih primerih pravilno, pomembno in koristno dejanje. Včasih pa poskus reševanja ne pelje naprej. Včasih je pomembno, da prideš do nečesa čisto novega. Če v taki situaciji vprašaš svoje srce, tedaj je verjetno, da ti odgovori s paradoksom, ki predstavlja odločilno pomoč za vsak odnos. To je: prepusti se, izpusti. Srce ljubi in s tem dojame bistvo. Če izpustim vse strahove in želje, lahko partnerja zaznavam takšnega, kakršen dejansko je. To pomeni, da lahko opazim njegove ljubeče strani, ki jih drugače moji strahovi prekrijejo. Tako sem v sedanjosti, v tukaj in sedaj.
Pričakovanja.
Odvrzi svoja pričakovanja. Sreče nikoli ne pričakuj s partnerjeve strani, temveč jo išči v sebi, v partnerju pa vidi le pomoč, le kažipot k sreči. Osvobodi se predstave, da je tvoj partner odgovoren za tvojo srečo. Napaka, ki je danes mnogi delajo, je v tem, da vse pričakujejo s partnerjeve strani. Ali si že preudaril, da brez duhovnega razvoja dolgoročno ne more biti dobrega odnosa?
Ne počuti se samega. Večini ljudi spodleti, pa ne zato, ker ne morejo več naprej, temveč zato, ker se počutijo same, brez upanja, in zato prezgodaj obupajo. Pomisli na tistega, ki je v dolgih poteh v pesku življenja vedno videl dvoje stopinj, svoje in tiste od Boga. A v najtežjih trenutkih je videl le eno sled. Zato je vprašal Boga: »Gospod, kje si bil v tistih najtežjih trenutkih?« On pa je odgovoril: »V težjih trenutkih si videl le eno sled, svoje pa nisi mogel, kajti takrat sem Jaz tebe nosil na rokah!«
Pripravljenost poslušati.
Mnogi moški so danes tako zaposleni s seboj, da zanemarjajo nekaj odločilnega, to je poslušanje. Kdor ne prisluhne, ta zamuja življenje. Poslušanje je moč modreca. Poslušanje je luč tistih, ki se ljubijo. Poslušanje je lesk ponotranjenih.
Sodelovanje.
Z vašim neznanjem si ustvarjate probleme, ki jih potem občutite kot kazni. Če bi malo več vedel o sebi, tedaj bi bil sposoben sprejeti nekaj kritike od svojega partnerja, in če bi drugi z njim malo bolj sočustvoval, bi oba imela od tega korist, ker bi združila svoje moči, šla v eno smer in v večji meri sodelovala.
Če je tvoj ego močan, tedaj boš poskušal uveljaviti svoje interese na račun partnerja. Vendar se vselej zavedaj: to je pot nevednosti, ker vodi v slepo ulico. Nekoč boš prišel do konca – in boš po možnosti obstal pred zidom. Zid je zgrajen iz želja tvojega partnerja, za katere si ti tako dolgo mislil, da jih lahko zaobideš. Eden od partnerjev živi v odnosu svoj egoizem tako dolgo, dokler drugi ne konča odnosa. Nikoli ne verjemi, da se egoizem dolgoročno gledano izplača. Zakon je bil ustvarjen zato, da bi se ljudje do drugega naučili biti pozorni, obzirni, pošteni in velikodušni. Kdor temu ni kos, bo trpel.
Sodelovanje ne pomeni podložnosti in s tem izgrajevanje vezi, temveč je sposobnost najti skupno pot. Sodelovanje te pripelje na pot. In na tej poti čutiš cilj na vsakem koraku.
Share This