Nekega dne je kmetov osel padel v vodnjak. Žival je ure in ure žalostno rigala, medtem ko je kmet premišljeval, kaj naj stori. Končno se je odločil – ker je bil osel star, vodnjak pa je bilo tako ali tako treba zasuti, se mu ni zdelo vredno truditi se z reševanjem.
Poklical je vse sosede na pomoč. Vsi so pograbili lopate in začeli metati zemljo v vodnjak. Osel je na začetku obupano rigal, ko je spoznal, kaj se dogaja. Nato pa se je, v začudenje vseh, pomiril.
Čez nekaj časa je kmet le pogledal v vodnjak – in bil osupel nad tem, kar je videl. Vsakič, ko je na osla padla lopata zemlje, je ta stresel hrbet in se povzpel malo više. Ko so kmet in sosedje še naprej metali zemljo nanj, jo je osel znova in znova otreseval ter se vzpenjal.
Kmalu so vsi osuplo opazovali, kako je osel stopil na rob vodnjaka in veselo poskočil ven!
Osel nas uči:
Življenje na nas zmeče marsikaj, včasih pravo umazanijo. Skrivnost, kako splezati iz »vodnjaka«, je v tem, da se znamo otresti in stopiti stopnico više. Vsaka preizkušnja je nova stopnica. Iz najgloblje globine lahko pridemo ven, če ne obupamo. Otresi se in stopi više !
Mojster
Nedavni komentarji