Ego:
Preteklost je bila veliko lepša in boljša, kje so tisti časi.
Duh:
Preteklost ne obstaja, to so sanje ločenega uma. Obstaja samo ta trenutek, v njem se dogaja Življenje, to je edina realnost.
Ego:
Definiraj jasno svoje sanje, želje, potrebe in cilje.
Duh:
Ni večjih sanj in sreče, kot doseči osvoboditev od vseh želja in potreb, ki izhajajo iz tega sveta.
Ego:
Brani in na vso moč zagovarjaj svoja verovanja, ter koncepte in zahteve tvoje religije. Veruj in ne sprašuj.
Duh:
Edino realno verovanje je zavedanje in vedenje, da so vsa verovanja irealna, torej nimaš kaj braniti.
Ego: Vi ste krivi za moje težave, za moje stiske in moje probleme.
Duh:
Svet, ter vse kar vidiš, je odsev tvojih lastnih omejitev. Projeciraš sebe… gledaš sebe v dogodkih, situacijah in okoliščiniah. Ne spreminjaj sveta, spremeni sebe!
Ego:
Trudi se, delaj na sebi, delaj trdo, neutrudno, bodi vsak dan boljši.
Duh:
Ne obstaja biti boljši ali slabši. Si že VSE! Samo osvobodi ta božanski VSE; v tebi je, večno popoln in nespremenljiv. Nimaš kaj popravljati. Samo odstrani vse, kar je zastiralo tvoje notranje sonce.
Ego:
Brani vse kar imaš, ker lahko vse to izgubiš. Brani se, če si napaden.
Duh:
Vse, kar braniš, boš nekega dne izgubil. Če boš dal in delil… boš množil, obdržal in imel zmeraj več.
Ego:
Obstaja nekdo, ki te bo ljubil specialno, resnično, boljše in lepše.
Duh:
Ni boljše, niti slabše LJUBEZNI.
Ljubezen JE… ali pa je NI!
Nima stopenj, nima različne moči, nima kriterijev. Enostavno JE. In kadar JE… je zmeraj ENA SAMA, POPOLNA, VEČNA IN BREZPOGOJNA, nikoli povzročena.
Ego:
Žrtvuj se za druge, da prideš v nebesa.
Duh:
Nebesa so že v tebi. Odpri jih. Živi jih. Deli jih. Osvobodi vso krivdo in Nebesa se bodo odprla v tebi.
Ego:
Moraš trpeti, da dosežeš raj.
Duh:
Trpljenje je potreba, da se znebiš vsega, kar je tvoj omejen in ločen človeški um ustvaril. Oprosti si in trpljenje se bo nehalo.
Ego:
Si tvoje privlačno telo, si tvoja čustva, tvoj videz, tvoj status, tvoja vera, tvoje želje, cilji in hrepenenja.
Duh:
Si Energija Ljubezni, si Hvaležnost si Radost, si Mir, si Večno Bivanje.
Ego:
Imaš ves ljubi čas na svetu, da evolucioniraš.
Duh:
Kar je bilo ustvarjeno popolno, ne rabi evolucije. Čas je iluzija. Čas obstaja samo v sanjah človeka, ki je pozabil, da je Bog, da je Večnost, da je VSE, KAR JE…
Ego:
Smrt in bolezen sta neizbežno dejstvo.
Duh:
Bolezen je proizvod ločenega uma, je iluzija, ki jo Resnica ne priznava.
Smrt? Kar se nikoli ni rodilo, ne more umreti. Duh je večen!
Ego:
Nikoli ne boš dovolj dober, zmeraj bo nekdo boljši, lepši, uspešnejši, močnejši od tebe.
Duh:
Nobeden ni boljši, niti slabši. Vsak je edinstven, neponovljiv in neprimerljiv.
Ego:
Kaznovati je treba tiste, ki delajo slabo.
Duh:
Vsaka kazen, ki jo želiš drugemu, je istočasno tudi tvoja kazen, ker ostajaš v “grehu”, krivdi in ločenosti.
Ego:
Ljudi je treba kontrolirati, manipulirati, “vzgajati” in “oblikovati.”
Duh:
Kontrola je sad strahu, da izgubiš, kar misliš, da je tvoje. Nič izven tebe ni tvoje in ti ne pripada.
Tvoj je samo notranji Mir, Harmonija Luč, Ljubezen, Modrost… To je tvoje.
Kraljestvo Luči je v tebi. Tam ne prosiš nič več, tam ne moliš več, ker imaš VSE in SI VSE!
Ego:
Če daš kar imaš… boš izgubil.
Duh:
To, kar ne daš in deliš… slej ko prej izgubiš. Dajanje je množenje.
Ego:
Potrpi, po smrti boš nagrajen. Šel boš v Nebesa.
Duh:
Tukaj imaš pekel… ali nebesa. Oboje ustvarjaš ti. Ni kazni in ni nagrade.
Nagrada si ti, ko rečeš ŽIVLJENJU DA! Tukaj. Danes. Zdaj.
Nedavni komentarji