Indijanske modrosti in razumevanja življenja nas lahko naučijo marsikaj. Prisluhnimo jim in jim dovolimo, da nam odprejo um in srce.
Ne boj se jokati. Jok bo osvobodil tvoj um žalostnih misli.
Bolje imeti manj nevihte v ustih in več bliskanja strel v rokah.
Niso mrtvi tisti, ki živijo v naših srcih.
Rastline so naši bratje in sestre. Govorijo nam in slišimo jih lahko, če jim prisluhnemo.
Spoštuj vse, kar je na Zemlji.
Preden ješ, si vedno vzemi čas, da se zahvališ za hrano.
Ko pokažemo spoštovanje do drugih živih bitij, nam te vedno vrnejo spoštovanje.
Zdravljenje ne pomeni, da škode nikoli ni bilo. Pomeni, da škoda ne nadzoruje več našega življenja.
Človek nima moči, ampak ima odgovornost.
V vsakomur izmed nas je bitka dveh volkov.
Ne kaj vidiš, ampak kako vidiš.
Ne kaj slišiš, ampak kako slišiš.
Ne kaj čutiš, ampak kako čutiš.
Tako kot si travne bilke ena drugi nežno kažejo obraze, bi moral tudi človek. To je bila želja starih očetov sveta.
Vedno se vračamo k svojim prvim ljubeznim.
Tisti, ki imajo eno nogo v kanuju in eno v čolnu, bodo padli v reko.
Tragedija življenja ni smrt, temveč tisto, kar pustimo, da umre v nas, ko živimo.
Nekatere stvari vam padejo v oči, a prizadevajte si le za tiste, ki vam padejo v srce.
Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo,
šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka,
šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba,
šele takrat boste ugotovili,
da se denarja ne da jesti.
Nedavni komentarji