Mi smo tovarna hormonov

Hormoni so del našega notranjega okolja, prenašalci sporočil med živčnimi in ostalimi celicami. Vplivajo na številne nivoje v našem notranjem okolju in prav hormoni so tisti, ki nam lahko ustvarijo blažene občutke, med drugim uravnavajo naša čustva, vedenje, spolnost ali nas vodijo v drugo skrajnost odvisnosti.

Hormoni so naravni neurotransmiterji (prenašalci sporočil v živčevju), ki prenašajo informacije preko živčnih končičev od ene do druge celice. Na ta način vsaka celica v telesu prejme natančno navodilo o tem, kaj mora delati, storiti. Na primer: ko smo pod stresom, hormoni pošiljajo žlezam sporočilo, da morajo pod nujno izločati kortizol. Pod vplivom kortizola se stanje kardiovaskularnega sistema normalizira in telo spet deluje normalno – s pomočjo tega mehanizma obvladujemo stresne situacije.

Precizna in nepredstavljivo mala kemična enota (hormon) v možganovini s svojo aktivnostjo in izločki, sokovi odloča o izmenjavi snovi, o rasti, razvoju, razmnoževanju in nasploh o obnašanju določene osebe. Znanstvenike pogosto privlačijo hormoni, ki so zadolženi za razpoloženje in prav zato je znanstvenih raziskav in člankov s to vsebino veliko. Danes najbolj poznan je serotonin, ki ga ljubkovalno poimenujemo tudi hormon sreče, ob njem so na lestvici popularnosti še adrenalin ali hormon stresa, endorfin ali notranji opiat in oksitocin ali hormon nežnosti (ta nas navaja k nežnosti, objemanju, cartljanju in velikodušnosti). Pomembno je poudariti, da vsi ti hormoni potrebujejo nekatere vitamine skupine B in minerale kot aktivatorje procesov. Za delovanje hormonov v telesu so potrebni tudi vitamini B6, B12, B3, folna kislina (ki sodi med B vitamine) ter selen, magnezij, baker, cink. V prehrani sodijo med zelo iskane pospeševalce delovanja nevrotransmiterjev spodbujevalci: čili, pekoča paprika, česen, čebula (vsebujejo kvercetin, kapsaicin ali alicin) ter kakav, čokolada, med, kava in ingver.

Pomembno vlogo igrajo tudi ogljikovi hidrati z osnovno enoto glukoze ter fruktoza iz sadja. Sladkorji omogočijo, da aminokislina triptofan hitro preide v možganovino in sproži nastajanje serotonina. Na ta način je pojasnjeno, zakaj krompir, testenine, kruh in ostala žita razmeroma hitro pomirjajo, a le, kadar jih uživamo brez nasičenih maščob, ki ta proces ovirajo. Fruktoza in sladke pijače povzročijo nastajanje serotonina že pet minut po zaužitju, čokolada pa zaradi vsebnosti maščob deluje počasneje. Najhitreje delujejo bomboni in rozine, nekoliko počasneje čaj z medom ali kakav. Umetna sladila tega učinka nimajo! Znanstveniki trdijo, da je pomanjkanje sladkorja v možganih eden ključnih dejavnikov razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in afektov ali depresij.

V znanost so v šestdesetih letih 20. stoletja nova dognanja o endorfinih vnesla nekaj zmede, ki pa je v nadaljevanju pripomogla k novim dognanjem in odkritjem. In sicer:

Serotonin sodi v posebno skupino hormonov sreče ali hormonov razpoloženja (nevrotransmiterjev). Izloča ga nadledvična žleza in je predhodnik adrenalina. Brez njega ni veselja, euforije in volje do življenja. Pogosto ga povezujemo z besedo čokolada, ki dviga nivo serotonina in nas na ta način dela zadovoljne in srečne. Nekateri podatki iz raziskav navajajo, da čokolada dejansko vsebuje snovi, ki so dober nadomestek za ta hormon. Ogljikovi hidrati pa direktno vplivajo na absorbcijo (vsrkanje) triptofana, ki se v možganovini s pomočjo kemijskih reakcij spremeni v serotonin. Zato se kmalu po ogljikohidratnem obroku počutimo umirjene in sproščene. Med novejše sodi podatek, da serotonin neposredno vpliva na presnovo sladkorjev, na izločanje insulina in na ta način igra pomembno vlogo pri sladkorni bolezni. Pri znižanem nivoju serotonina se inzulin po hranjenju ne izloča v zadostni količini, krvni sladkor pa se dvigne do bolezenske ravni, kar je eden od glavnih vzrokov sladkorne bolezni.

Dopamin in norepnefrin sta odgovorna za stanje budnosti, vznemirjenja, mentalno ostrino in povečano aktivnost. Previsoke doze vodijo v pretirani nemir, anksioznost, prenizka vsebnost v depresivne epizode, utrujenost, slabo koncentracijo. Njun predhodnik je tirozin, ki ga vsebujejo proteini mesa, mleka, rib, soje, nekatere stročnice. V centralnem živčevju se tirozin pretvori v dopamin in norepinefrin. Kakšno uro po zaužitju tovrstnih proteinov bomo energični, pripravljeni na akcijo, naraste samozaupanje.

Dopamin ima pomembno vlogo tudi v času zaljubljenosti. Takrat pomaga, da se dobro osredotočimo na osebo, ki nas zanima, pa tudi, da se znamo skoncentrirati v iskanju. Predpostavke psihologov in znanstvenikov se nagibajo k tezi, da v tem vzorcu obnašanja sodelujejo vsi: serotonin, norepinefrin in dopamin in da skupno povzročajo pospešeno bitje srca, znojenje in pojav »metuljčkov« v glavi in želodcu.

Oksitocin je hormon, ki ga izloča možganska žleza hipotalamus. Ta hormon je zadolžen za nežnost, pod njegovim vplivom si zaželimo objema ljubljene osebe, ljubkovanja in ljubljenja. Ta isti hormon igra pomembno vlogo v stimulaciji refleksa izločanja materinega mleka, sproža kontrakcije maternice med porodom in vpliva na izrivanje placente. Manj znano je, da se izloča med spolnim odnosom, izločanje pa lahko sprožijo seksualne fantazije, sanjarjenje o partnerju, masturbiranje. Najvišjo vrednost v telesu doseže eno do dve minuti po orgazmu – a ne glede na to ali vrhunec dosežemo s partnerjem ali solo, se njegovo delovanje hitro razblini. V naslednjih desetih minutah se namreč nivo hormona oksikontina vrne na običajno raven. Ta hormon je poseben, ker nima zamenjave – ni snovi, ki bi jo lahko pojedli ali popili in ga tako naredili dejavnega. Preprosto: kemija je ali pa je ni! Oksikontin je tudi hormon dobrega počutja, zmanjšuje strah in niža raven stresnega hormona kortizola, niža krvni pritisk. Zato priporočamo veliko božanja, dotikanja in nežnosti – na ta način se hormon sprošča dalj časa, več ga je in dalj časa nudi zadovoljstvo ter dobro počutje.

Endorfin se prav tako izloča v možganih, po svojih lastnostih je podoben morfiju. Beseda endorfin je sestavljena: endogeni pomeni notranji, morfij pa je učinkovita protibolečinska snov. Delovanje endogenih opiodiov je podobno delovanju morfija, le da so ustvarjeni v telesu. Izločajo se nenehno, močneje v stanju bolečin, povečujejo vzdržljivost pri telesnih naporih. Slednje daje občutek zadovoljstva po telesni aktivnosti, pojasni pa tudi obsedenost z vadbo, ki se pojavi pri nekaterih posameznikih. Nivo endorfinov se poveča pri študentih med izpiti, pri vojakih med borbo, med in po porodu, med orgazmom, med smehom, pogosto med hranjenjem in nasploh med trenutki zadovoljstva. Znanstveniki trdijo, da z leti upada nivo tega hormona in da je prav zato zelo pomembno, da ohranjamo dobro kondicijo in telesno pripravljenost, da počnemo vse, kar prispeva k sproščanju endorfinov. Seks, smeh, žgečkanje, telesna vadba in napori, glasba, ples, čokolada in pekoče začimbe (čili) so na vrhu seznama priporočljivih aktivnosti.

Z endorfinsko teorijo razlagamo dandanes tudi delovanje akupunkture. Iglice se vbadajo v točke vzdolž meridianov, točke olajšanja bolečine in harmonizacije telesnih energij, s čemer dosežemo protistresni, protibolečinski, pa tudi druge učinke. Številni eksperimenti dokazujejo, da vbadanje iglic spodbuja sproščanje endorfinov, ki po naravni poti blažijo bolečine.

Struktura hormonov v telesu je odvisna od več dejavnikov (genetski, biološki, psihični), deloma tudi od podnebja. Mediteranci uživajo v dolgih dneh in veliko sončnih žarkih, zato pa bolj vzdražen živčni in tudi emocionalni hormonski sistem. Posledica tega je, da so bolj tolerantni, ekstrovertirani, občasno bolj kolerični in hitro reagirajo. Njihovo nasprotje so Severnjaki (Islandci), ki so introvertirani, nagnjeni k razmišljanju, melanholični in flegmatični.

Prava kombinacija sonca in hormonov – to je recept in odgovor, zakaj smo v poletju bolj dovzetni za ljubezenske avanture. Melatonin je hormon, ki se izloča kot zaščita pred sončnimi žarki, hkrati pa napada tudi ostale hormone, da se pospešeno sproščajo in nas pravzaprav silijo v poletne romance …