Tako kot je pav pozabil na to, kdo je v resnici, pozabil je na rajski vrt, je tudi človek pozabil na svoj resnični Jaz, na dušo in duhovni svet.
Ljudje živimo v popolni samopozabi.
Nekoč je pav živel skupaj z drugimi pavi v rajskem vrtu. Kadarkoli je razpel svoje mavrično perje je vrt postal še veličastnejši.
Nekega dne je lastnik vrta rekel služabnikom, naj sešijejo usnjeno pokrivalo za pava in mu z njim pokrijejo telo, da ne bo mogel razpreti perja. Prekrasen pav je postal ujetnik tega pokrivala. Lastnik vrta je odredil, naj pava vržejo v globok vodnjak v katerem je lahko le majhna luknjica, skozi katero mu bodo dajali hrano, nekaj zrn, da ostane živ.
Sčasoma je nebeški vrt zbledel v pavovem spominu in navadil se je na novo utesnjeno oblačilo, dokler ga ni sprejel kot svoje lastno telo in se je začel v njem počutiti udobno. Rekel je samemu sebi:
»Kako čudovito telo imam. Živim na zelo mirnem kraju. Ta tema je prijetna.« Pav se je navadil na ta strašen, ostuden kraj, ki je bil popolno nasprotje rajskemu vrtu. Povsem je pozabil na svojo resnično podobo.
Če bi nekdo rekel pavu, da je v resnici pav, ki bi moral živeti v rajskem vrtu, in ne ptica ovita v usnje na dnu vodnjaka, bi ta odvrnil: »Ne poznam nobenega drugega kraja, kot je ta vodnjak. Odkar pomnim sem to, kar vidiš. Zadovoljen sem s tem, kar sem. Zakaj me nadleguješ in vznemirjaš?«
Pav povsem zanika, da je bil včasih prekrasen pav, ki je živel v čudovitem rajskem vrtu. Če bi za hip rajska sapica zapihala skozi majhno odprtino na vrhu vodnjaka v njegov temen zapor, bi se v otopelem pavu prebudilo koprnenje. Spomnil bi se, kdo je v resnici. V njem bi se prebudil bled spomin na preteklost. Toda potem bi spet naprej živel kot ptica v vodnjaku.
Nekega dne pa je lastnik vrta prosil svoje služabnike naj pava osvobodijo iz vodnjaka in mu slečejo usnjeno pokrivalo. Pav se je vrnil v rajski vrt k svojim družabnikom, razprl svoje krasno perje in se prehodil naokrog. Zdaj je spoznal, kdo je v resnici. Uvidel je, da je bilo to, kar je slišal o sebi, kdo je in od kod prihaja, bila resnica in ne laž.
Sufijski mistik Suhrawardi
Nedavni komentarji