p9earl1p4io95srtyw2laq1jvbp9rj (1).html
 Povedala je takole.
1. Najprej sem imela rada svoje straše, potem svojega brata in sestro, potem svojega moža, svoje otroke, pa prijatelje.
Sedaj pa imam rada sebe.
2. Ugotovila sem, da mi ni potrebno na svojih ramenih nositi vseh bremen tega sveta.
3. Prenehala sem barantati na tržnici. Če dam par centov več za zelenjavo me to ne bo ugonobilo, branjevki pa verjetno veliko pomeni. Tudi natakarici vedno pustim napitnino in upam, da jo s tem malce razveselim.
4. Starejšim ljudem ne govorim, da sem njihovo zgodbo že slišala velikokrat. Pripovedovanje njihovih zgodb jih ponese v preteklost in jim pomaga, da jo spustijo. Nekoč jo bodo lahko spustili.
5. Prav tako ne popravljam ljudi, tudi kadar dobro vem, da nimajo prav. Ni moja naloga, da bi vse naredila popolno. Mir je vreden več kot popolnost.
6. Postala sem precej dobrosrčna s komplimenti. Dajanje komplimentov osreči tako tistega, ki ga prejme, kot mene, ki ga podelim. Če ga prejmem sama, se ga nikoli ne branim ali zavrnem, vedno se zahvalim.
7. Sedaj se res ne obremenjujem več s svojim videzom in oblačili. Včasih imam kakšno packo na majici. Mislim, da je moja osebnost bolj pomembna kot moja majica.
8. Odidem stran od ljudi, ki me ne cenijo. Morda ne poznajo moje vrednosti, ampak jaz jo poznam.
9. Ko želi biti kdo tekmovalen z menoj ali me v nečem “premagati”, poskušam biti popolnoma hladna. Nisem namreč noben tekmovalec na tekmi.
10. Učim se, da me ni sram pokazati svoja čustva. Čustva me delajo človeka.
11. Naučila sem se, da je bolje, da uničim svoj ego kot odnose.
12. Vsak dan živim, kot da je zadnji. Ker, morda je res.
13. Prevzemam odgovornost za svoje počutje. To si dolgujem. Tudi sreča je odločitev.
Ne čakajte do 80. leta, da se naučite vse to…
Share This